-
1 thing
[miŋ]nounstvar, reč, predmet, stvor; bitje, oseba; posel, delo; colloquially oné, onegá; plural stvari, predmeti, obleka, pribor, potrebščine, hrana, lastnina; colloquially pohištvo; orodje; posodje; književna dela; stanje stvari, dejstvo; okolnosti, razmere, odnosi; svojstva; ureditev; misli, izjavethe thing — bistveno, prava stvarand the things colloquially in podobne stvari (podobno)for one thing — v prvi vrsti, prvothe first thing after — prva stvar nato, takoj natooh, poor thing! — o, revče!things person: juridically osebne, premične stvarithings real — nepremičnine, realitetethings political — stvari politike, politične zadeveof all the things to do! — in ravno to moraš napravitito have a thing about colloquially biti ves mrtev na (kaj); imeti strah pred; imeti (kaj) protito make a (good) thing of colloquially dobiti (izvleči) dobiček izto put things into s.o.'s head — vznemiriti koga (s kako novico) -
2 boot
[bu:t] 1. noun1) (a covering for the foot and lower part of the leg, usually made of leather etc: a pair of suede boots.) škorenj2) ((American trunk) a place for luggage in a motor-car etc.) prtljažnik2. verb(to kick: He booted the ball out of the goal.) brcniti- give- get the boot* * *I [bu:t]1.nounarchaickorist, prednostto boot — povrh za nameček, zravento no boot — zaman;2.transitive verb archaickoristitiII [bu:t]nounškorenj, čevelj; prtljažnik; zaščitno usnje za konjsko nogo; sport dober udarec (pri nogometu); španski škorenj (mučilno orodje)slang to give the boot — odpustitislang to get the boot — zgubiti službo, biti odpuščento die in one's boots, to die with one's boots on — umreti nasilne smrtislang like old boots — energično, prizadevnoover shoes over boots — na vrat na nos, kdor reče A, naj reče tudi Bmilitary boot and saddle! — zajahajte konje!, na konje!top boots — zavihani škornji, vihaleIII [bu:t]transitive verb & intransitive verbobuti (se); brcniti; odpustiti iz službeto boot out ( —ali round) — spoditi, izgnati -
3 leg
[leɡ]1) (one of the limbs by which animals and man walk: The horse injured a front leg; She stood on one leg.) noga2) (the part of an article of clothing that covers one of these limbs closely: He has torn the leg of his trousers.) hlačnica3) (a long, narrow support of a table etc: One of the legs of the chair was broken.) noga4) (one stage in a journey, competition etc: the last leg of the trip; the second leg of the contest.) etapa•- - legged- pull someone's leg* * *I [leg]nounnoga, bedro, stegno; krača, bočnik; etapa (pri potovanju, letenju); hlačnica, nogavica, golenica (škornja); noga stola, mize; nautical ena smer pri cikcak vožnji; stranica trikotnika, tangenta, krak šestila; sport stran igrišča desno od metalca (kriket)to be all legs — nogat, dolgonogto be on one's last legs — biti z eno nogo v grobu, biti na koncu svojih močithe boot is on the other leg — resnica je čisto drugačna, razmere so se spremenileto fall on one's legs — postaviti se na noge, končno uspeti, imeti srečoto get upon one's legs — razjeziti se, planiti kviškuto get on one's hind legs — postaviti se po robu, pripraviti se k obrambito give s.o. a leg up — pomagati komu naprejnot to have a leg to stand on — ne imeti se na kaj opreti, ne imeti opravičilato have good sea legs — ne dobiti morske bolezni, biti pravi mornarleg and leg — enako stanje v igri, enako število točkon one's (hind) legs — na nogah, pri dobrem zdravjuto pull s.o.'s leg — imeti koga za norca, šaliti se s komto run s.o. off his legs — nalagati komu prevež dela, obremeniti koga z delomto set s.o. on his legs — pomagati komu na nogearchaic to make a leg — prikloniti seto shake a leg — British English colloquially plesati, American slang pohiteti, podvizati seto stand on one's own legs — biti samostojen, postaviti se na lastne nogeto walk s.o. off his legs — utruditi koga s hojoblack-leg — slepar, stavkokazII [leg]intransitive verb colloquially to leg it — (hitro) hoditi, teči, pobegniti
См. также в других словарях:
drúg — a tudi á m, mn. drugóvi in drúgi (ȗ) 1. star. tovariš, prijatelj: včasih mu je bil drug; obiskal je skoro vse mladostne drugove; drug iz vojnih dni / pogosto se sestaja s stanovskim drugom iz sosednjega mesta; pren., pesn. Bori, drugovi, dehteči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nòv — nôva o stil. ó prid., novéjši (ȍ ó) 1. nedavno nastal, narejen, ustvarjen, ant. star: nova cesta, hiša; zgraditi novo tovarno; odpreti novo trgovino / dobiti v oceno nove knjige / nastanek novih držav; ime novega podjetja / jedli so nov(i)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
píhati — am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í) 1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véter — tra m, mn. vetróvi stil. vétri (ẹ̑) zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi gibajoči se, premikajoči se zrak: veter piha, potegne, vleče, se zaganja; knjiž., ekspr. veter joka, se smeje; veter napenja jadra; veter mu je odnesel klobuk;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapíhati — am dov., tudi zapihájte; tudi zapihála (í) 1. nav. 3. os. začeti pihati: burja je zapihala; hladen veter je zapihal; brezoseb. zunaj je zapihalo 2. večkrat iztisniti zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: zapihati v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèodvísen — sna o prid. (ȅ í ȅ ȋ) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ród — ú tudi a m, daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; mn. rodóvi (ọ̑) 1. skupnost ljudi, potomcev istega prednika: nadaljevati rod; tam živi zdaj drug rod; to je zdrav rod; začetnik rodu / z njim je rod izumrl on je bil zadnji član rodu 2. navadno s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vléči — vléčem nedov., vléci vlécite in vlecíte; vlékel vlékla (ẹ) 1. s silo, usmerjeno proti sebi a) povzročati premikanje česa za seboj, k sebi: ena lokomotiva vleče, druga potiska; vol vleče plug; konj dobro vleče / z avtomobilom vleči prikolico /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavéti — véjem dov. (ẹ ẹ̑) 1. nav. 3. os., knjiž. zapihati: sapa, rahel veter zaveje 2. nav. 3. os., ekspr., s prislovnim določilom razširiti se, priti: skozi okno zaveje hlad; zavel je neprijeten vonj / med njimi je zavel molk / z njegovega obraza je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bístven — a o prid., bístvenejši (ȋ) nanašajoč se na bistvo: bistveni elementi njegove umetnosti; dotakniti se bistvenega problema šolstva; bistveni znaki bolezni; to je bistvena poteza njegovega značaja / med njima je bistvena razlika; publ. zagrešil je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
desetlétje — a s (ẹ̑) doba, ki traja deset let: pred dvema desetletjema; v zadnjem desetletju so se razmere spremenile / videlo se ji je, da je že dolgo v četrtem desetletju stara blizu štirideset let / ekspr.: dolga desetletja sta si bila smrtna sovražnika; … Slovar slovenskega knjižnega jezika